ALEKSANDRU!

V tvojih mislih, željah, načrtih in upih petek, 03. September 2010 prav gotovo ni bil načrtovan kot poslednji dan tvojega življenja in posledično današnji dan ne kot dan poslednjega slovesa od tebe. Vest o tvoji nenadni in prerani smrti nas je dosegla na večer sončnega, zgodaj-jesenskega dne, nas pretresla, nam v trenutku vzbudila začudenje, kako je to mogoče, ko si vendar rad aktivno živel in se ravnal po pravilih zdravega življenja ter nas pustila brez odgovora na večni ZAKAJ.

Pred 71-imi leti rojeni Aleksander se je izšolal za električarja in svojo zaposlitev našel v cerkljanski tovarni Eta. A zgolj služba mu ni bila nikoli edino delo, vedno si je znal najti nekaj, kar ga je izpopolnjevalo in kar je izpopolnjeval on.  V šestdesetih letih je skrbel za zabavo Cerkljanov z vrtenjem filmov v prostorih kina Cerkno, iskal veze s svetom kot radioamater, ko se je v zgodnjih sedemdesetih letih rodil Radio Cerkno,je bil prav on med prvimi radijskimi tehniki, ki so med tednom  pripravljali program in ga ob nedeljah spuščali v eter iz dveh utesnjenih prostorov na podstrešju upravne stavbe tovarne Eta. Ni ga bilo strah širitve te dejavnosti, ne ravnanja z novimi tehničnimi pridobitvami, ne dela z vedno na novo prihajajočimi sodelavci. Mnogi so prišli in odšli, on pa je ostajal zvest lokalnemu radiu, ki ga danes poznamo pod imenom Radio Odmev in bil v pomoč pri večjih tehniških projektih.

Tehniško podkovani Aleksander je imel tudi posluh, tisti pravi glasbeni, ki ga je izražal z igranjem saksofona v Pihalnem orkestru Eta Cerkno, kateremu je mnogo let tudi predsedoval in s petjem v  pevskem zboru  društva upokojencev Cerkno kot tudi s posluhom za sočloveka: spomnili se bomo , da je bil zelo dober skrbnik svoji ostareli in onemogli materi, svoje pridne roke  pa je ponudil tudi takrat, ko so klicala kmečka dela v Dreškovem bregu, Teškanovem griču, Korošku in še marsikje na Cerkljanskem, ali ko pokvarjena orodja niso več hotela služiti svojemu namenu.

Po upokojitvi se je vse bolj vneto  predajal  planinski dejavnosti, čeprav je bil član PD Cerkno že dolgo vrsto let. Njegov občutek za zaznavanje problemov in močna prisotnost prostovoljstva kot načina reševanja le-teh je botrovala izvolitvi Aleksandra na mesto predsednika gospodarskega odbora PD Cerkno leta 2006 in ponovno letos marca. Z uigrano ekipo sodelavcev mu je v dobrih štirih letih on pol uspelo, da se je uredilo, popravilo in obnovilo veliko prepotrebnih investicij na, v in ob koči na Poreznu kot tudi na poteh, ki vodijo na naš cerkljanski očak.

Ko je na sestankih UO ali na občnih zborih PD Cerkno podajal poročila gospodarskega odbora , je tudi popoln laik lahko začutil, da jih je sestavil vesten, natančen, preudaren, gospodaren in nadvse varčen človek-GOSPODAR. Pri tem delu ni ostal neopažen, nasprotno:podeljeni sta mu bili dve priznanji: bronasti in srebrni znak PZS.

Še bo sijalo sonce na obronke Porezna, a tvojega lica ne bo več grelo in veter, ki bo vel čez greben ne bo več hladil tvojega čela, zaman bomo iskali tvoje stopinje na prašno- blatnih stezah in le stežka izbrisali tvoje ime iz naših imenikov. Zgrudil si se brez pozdrava, brez nasmeha, ki je bil stalnica na tvojem obrazu.

Odhajaš in obenem ostajaš trdno zasidran v spominu  tvojih sorodnikov, sosedov, prijateljev, Cerkljanov in vseh, ki so te poznali. Tako nenadoma smo te izgubili, da praznina, ki ostaja za tabo šele dobiva svoje okvirje in jo bomo le stežka zapolnili.

HVALA TI ZA VSE-----NAŠ ALEKSANDER!   

Ivana Rupnik

-------------------------------------------------------------------------------

Cerkno, 7.september 2010

ALEKSANDER!

Korak je zastal in misli so ostale neizrečene.

Novico, da te ni več med nami kar nismo mogli sprejeti. Vsak od nas ima pred očmi še živo sliko zadnjega srečanja s tabo pred nekaj dnevi, živahen pogovor o tem in onem, popolnoma vsakdanjih stvareh ali kaj je še potrebno postoriti pred zimo za kočo na Poreznu.

Aleksander je v svojem življenju počel marsikaj, a ljubezen do gora je bila stalno prisotna. Služba na Eti Cerkno, delo na radiu, igranje in pozneje vodenje pihalnega orkestra so zahtevali njegov čas, a po upokojitvi se je delovanju planinskega društva popolnoma posvetil. Zadnjih pet let je vodil gospodarski odsek.

Aleksander, znal si si vzeti tudi čas zase, za planinski izlet s prijatelji, za kopanje na slovenski obali, za obisk opere ali koncerta ali pa le klepet ob dveh kepicah sladoleda pred hotelom v Cerknem.

Pokazal si nam, da največje zadovoljstvo daje človeku občutek, da je delo dobro opravljeno, pa tudi če ni pohvaljeno. Aktivno si živel do svojega zadnjega dne.

Radi smo te imeli. Bil si del nas. Hvala pa ti tudi za to, da smo bili mi del tebe.

Damjana Čadež, predsednica PD Cerkno